NOVICE >> 2018

Delavnice ročnih spretnosti in predstavitev pripomočkov za nego stome
>>13 December 2018

Zima je že pokazala zobe: zavel je mraz in dobili smo že prvo pošiljko snega. Začel pa se je tudi bolj prijeten del tega letnega časa – adventni čas. Zato smo se v ljubljanskem društvu ILCO odločili, da je spet čas, da preverimo svoje zdravstveno stanje, razmigamo okorele prste in smisel za estetiko ter se seznanimo z novostmi, ki jih ponujajo različni proizvajalci pripomočkov za oskrbo stome. Kot vedno nas je naš predsednik Zoran toplo sprejel in nam zaželel čim boljše izvide, veliko navdiha in koristnih informacij.
Mentorici delavnice ročnih spretnosti, Nada in Marija, sta s sabo prinesli veliko materiala. Tokrat smo izdelovali božične zvezde iz papirja in v delovni vnemi smo porabili vse do zadnjega koščka materiala. Ko smo si po opravljenem delu ogledovali naše izdelke, smo bili očarani nad lepoto in mojstrsko izdelavo. Skorajda nismo mogli verjeti, da so izdelki res plod dela naših rok, ne pa kakšnega aranžerskega profesionalca.
V dvorani so bili tudi naši uvozniki z materialom za nego stome: BBraun, Coloplast, Convatec, Dansac in novi Welland medical. Predstavili so nekatere novosti in nam pojasnili podrobnosti o uporabi, s katerimi še nismo bili seznanjeni.
Ta dan je bil poseben tudi zato, ker so med nas prišle nove stomistke, ki smo se jih resnično razveselili. Predstavili smo jim naše društvo, jim pripovedovali o naših druženjih in o novi življenjski poti, na katero nas je pripeljala bolezen in operacija. Dejstvo je, da bi najbrž živeli popolnoma drugače, če ne bi zboleli, a hkrati ne bi spoznali toliko zanimivih in prijaznih ljudi, s katerimi lažje prebrodimo tegobe življenja s stomo – bolezen nas je zbližala.
Nato smo poprijeli za vilice in z dobrim tekom pojedli malico. Nekateri smo si privoščili še kozarček vina in se predali dobremu vzdušju, sproščenim pogovorom in dobri volji.
Ko smo se naklepetali, smo pospravili smo dvorano in se s svojimi izdelki veselo odpravili proti domu.

Obisk ILCO Varaždina ob zaključku leta 2018
>>11-12 December 2018

V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana skrbno negujemo prijateljske vezi z ostalimi ILCO društvi, zato sta se naš predsednik Zoran Terglav in njegova namestnica Renata Laznik odzvala na povabilo Milorada Vasilića, predsednika ILCO Varaždin iz Hrvaške. Udeležila sta se svečanega zaključka leta, ki ga je pripravilo to društvo. Letos so se dogodku pridružili tudi predstavniki društev iz ILKO Makedonije, ILCO Republike Srbske in ILCO Srbije.
Naše sodelovanje pa ne temelji samo na druženju in zabavi. Ob vsakem srečanju preverjamo in primerjamo dostopnost pripomočkov za oskrbo stome ter preverjamo razlike pri nabavi in distribuciji pripomočkov v Sloveniji, Hrvaški in drugih državah, katerih predstavniki so bili prisotni na srečanju.
Ob prijetni glasbi smo tudi zaplesali in se marsikaj pogovorili.
Zvečer ob odhodu odhodu smo se dogovorili za sestanek naslednjega dne.
V nedeljo smo se ob 10. uri na poznem zajtrku srečali vsi predstavniki držav in vodstvo ILCO Varaždin. Prediskutirali smo teme za katere smo se dogovorili že konec lanskega leta. Tako smo preučili programe in delovanje naših društev v letošnjem letu ter pričeli dogovore o sodelovanju v prihodnjem letu. Dotaknili smo se tudi financiranj za društva. Povedali smo, kako pri nas pridobivamo finančna sredstva lastnih ter z zanimanjem prisluhnili razlagi, kako to počnejo v drugih društvih. Zaželeli smo jim vso srečo in jim obljubili, da jim bomo tudi v prihodnje pomagali, kolikor bo v naši moči.
Sestanek smo končali ob 12.00 uri in se dogovorili, da se moramo večkrat srečati in izmenjati izkušnje, potem pa smo odšli vsak na svojo stran bivše skupne države.

Izmenjave izkušenj ter predstavitev pripomočkov za nego stome
>>4 December 2018

V torek, 04. 12. 2018, smo ob 11.30 uri zbrali v gostišču Kum v Zagorju. Dobro razpoloženi smo na terasi poklepetali ob kavi, potem pa smo se odpravili v gostišče, kjer nas je že čakala Klavdija Ronchi, predstavnica podjetja Thomy F. E., ki zastopa podjetje Welland Medical.
Welland Medical je nov ponudnik pripomočkov za stomo. Njegova posebnost je inovativna linija Aurum. Prednost te linije izdelkov je, da je podloga, s katero pritrdimo pripomoček na območje okoli stome, prekrita z manuka medom. Ker osebe s stomo nosimo stomalno vrečko vsak dan in skoraj cel dan (če pa uporabljamo dvodelni komplet, pri katerem lahko zamenjamo samo vrečko, podlogo pa pustimo zalepljeno na peristomalni koži, jo lahko nosimo tudi nepretrgoma več dni), se koža okoli stome lahko vname in nam povzroča veliko bolečih preglavic. Izdelki iz linije Aurum naj bi to preprečili, saj manuka med deluje protimikrobno in protivnetno.
Manuka med je proizvod čebel, ki so se hranile na drevesu manuka na Novi Zelandiji. Že navaden med ima številne zdravilne učinke in ga že tisočletja uporabljajo tudi za zdravljenje ran in vnetij, a manuka med, ki ga čebele nabirajo le v času cvetenja dreves manuka – 4 do 6 tednov na leto, deluje protimikrobno na kar 60 vrst bakterij, virusov in gliv, tudi na tako imenovane »super bakterije«, ki so odporne na večino antibiotikov. V manuka medu je tudi veliko antioksidantov in celo naravno nastali vodikov peroksid, ki ga uporabljamo tudi za razkuževanje.
Gospa Klavdija Ronchi nam je izčrpno predstavila prednosti njihovih izdelkov ter nam razložila, kako se jih uporablja. Seveda je prijazno odgovorila na vsa naša vprašanja.
Po predstavitvi smo nekaj časa namenili medsebojnim pogovorom in izmenjavi izkušenj, saj so se srečanja udeležili tudi novo operirani in njihovi svojci, ki so jim naše izkušnje neprecenljiv informacij.
Pogovarjali smo se o dostopnosti in dobavi pripomočkov. Zadovoljno smo ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko dobaviteljev različnih proizvajalcev pripomočkov za oskrbo stome, ki se jim je pridružil še Welland Medical, zato smo prepričani, da vsak med nami lahko najde pripomoček, ki mu najbolj ustreza. Novo operiranim osebam s stomo priporočamo, da preizkusijo več pripomočkov in tako najdejo takega, ki jim popolnoma ustreza. Le tako se bojo izognili neprijetnostim, ki jih prinaša razdražena in vneta peristomalna koža.
Privoščili smo si tudi kosilo, na katerem smo nadaljevali pogovore. Lepo je deliti izkušnje, še lepše je, ko pomislimo, da se kmalu spet vidimo na katerem izmed naših dogodkov.

Zgodovina Zavrha, starodobniki, stara kmečka orodja in martinovanje
>>18 November 2018

Ko smo že mislili, da je jesen, se je vrnilo poletje s toplimi sončnimi žarki, a z jesensko obarvanimi krošnjami, ki kar kličejo po sprehodih in novih doživetjih. Grozdje je že zdavnaj dozorelo, pridne roke so ga pobrale in sprešale, nastal je mošt, mi pa se že veselimo dne, ko bo iz mošta nastalo vino. Martinovanje je res poseben praznik, ob katerem se vsi veselimo pravkar nastale sladke kapljice, z malo kisline, ki ji vsi nazdravljamo in jo imenujemo novo vino.
Člani društva ILCO Ljubljana smo se takoj po praznikih odpravili na praznovanje in pokušino vina v Voličino v Slovenskih goricah. Najprej smo se odpeljali do kraja Zavrh, kjer imajo visok razgledni stolp z lepim razgledom, v katerem pa zaradi megle žal nismo mogli uživati. Smo pa zato še toliko bolj pozorno prisluhnili gospodu Stanku Kranvoglu iz Turističnega društva Rudolf Maister – Vojanov Zavrh, ki nam je pripovedoval o zgodovini tega kraja, predvsem pa nam je veliko povedal o generalu Rudolfu Majstru, ki je nekaj časa prebil v Zavrhu.
Po predstavitvi in razlagi, smo se odpravili peš do muzeja, ki ga vodi gospod Roman Kranvogl z družino. Videli smo zavidljiv vozni park starodobnikov, od koles, motorjev, avtomobilov in traktorjev, ki je gospod Roman Kranvogl kupil, popravil in spravil v pogon. Obnovil pa je tudi kmečko hišo, opremljeno tako, kot so bile hiše opremljene nekoč in tako je nastal Muzej stare viničarije. Originalna stara orodja za delo v hiši, na njivah ter za razne druge namene je nabral iz celotnih Slovenskih goric in tako je nastala neprecenljiva zbirka kulturne dediščine. Klet je opremljena s sodi in ima malo kamro z mizo, ki ima poseben pomen, saj je v njej po navadi v samoti popival gospodar kmetije in najbrž v tišini tuhtal, kako čim bolje gospodariti s posestvom.
Mi pa si kapljice nismo privoščili sami, ampak v dobri družbi. Pripravili so nam nekaj za pojest: kruh, pecivo in podobno. Za vino pa smo ugotovili, da je letos »zeeeeelo dobro, sladko in gre v glavo gladko«.
Zavrh je res na visokem, ceste do njega so strme in polne ostrih ovinkov. Ko smo se vzpenjali, se nam je zdelo, da pot traja celo večnost. Nazaj grede pa je vse hitreje minilo. Najbrž zaradi pričakovanja, kaj vse nas še čaka v tem dnevu.
Zbrali smo se v restavraciji Kmetič v Spodnji Voličini. Tam so nas že pričakali, prijazni gostitelji in ansambel veseli Jurovčani. Kmalu po prihodu, smo dobili okusno kosilo, potem pa so nas muzikantje zvabili na plesišče. Rajanje se je stopnjevalo vse do krsta vina. Muzikantje so pripravili pravi krst z veliko smeha in petja. V pomoč jim je bil tudi naš Zoran, ki je postal boter tej dobri kapljici. Neutrudna pri plesu, petju in dobri volji sta bila naša najstarejša člana Marija in večni šarmer in plesalec Jože.
Zaslužili smo si tudi večerjo, po kateri pa se nas je polastila utrujenost, ki je bila pričakovana po tako intenzivno preživetem dnevu.

Strokovno predavanje »Kako krepimo imunski sistem s pomočjo Ayurvede«, aktivno plavanje v Termah Laško in razgovori z stomisti in svojci
>>18 Oktober 2018

Čeprav je bilo letos tako imenovano babje leto, je vseeno prišla jesen, ki je naravo odela v zlato rjave tone in se pokazala v vsej svoji lepoti.
V četrtek, 18. oktobra, smo se zbrali na Parmovi 53, kjer je sedež enega najprijetnejših društev: našega Invalidskega društva ILCO Ljubljana. Ob 8. uri smo se odpeljali proti že zelo znani destinaciji – Termam Laško. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, da smo pobrali prijatelje, s katerimi smo bili dogovorjeni. Ustavili smo se tudi na kavici na Trojanah, nato pa smo pot nadaljevali proti Zasavju, kamor smo šli še po naše zasavske člane, ki so nas že nestrpno čakali. Tudi v termah so nas že pričakovali, zato smo se kar hitro odpravili v predavalnico, kjer smo imeli predavanje o Ayurvedi.
Ajurveda je sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije, izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika komplementarne in alternativne medicine zdravilstva. Beseda »ayurveda« je v sanskrtu sestavljena iz besede »āyus«, kar pomeni življenje in »veda«, kar pomeni znanje ali znanost.
Človeka obravnava celostno, ga uči, kako živeti v harmoniji z naravo, in mu pomaga živeti zdravo. Pokriva vse vidike zdravja, saj spodbuja telesno, umsko, čustveno in duhovno dobro počutje. Razlaga, kako naše misli, prehrana in način življenja vplivajo na naše fizično stanje.
V dvorani sta nas pričakala dva nasmejana obraza, to je bil predavatelj doktor Ayurvede gospod Ajtih Chaprakani Somarjan iz Indije. Govoril je o uporabi raznih zelišč zakaj, kdaj in kako jih uporabljati, imunskem sistemu, fizični aktivnosti, prehrani in kako to vse skupaj povezano deluje na naš organizem in zdravje. Prevajal pa nam je Peter Reberšek vodja wellnessa, ki nam je vsako besedo zelo lepo prevedel in pojasnil, zakaj gre.
Po zanimivem in izčrpnem predavanju smo odšli na dobro kosilo, od tam pa na kopanje. Nekateri smo bili malo razočarani, saj tokrat zunanji bazen in savne niso obratovali. A triurno namakanje v termalni vodi, nam je vseeno dobro delo in kljub vsemu smo zadovoljno ugotavljali, da smo spet preživeli zanimiv dan.

Obisk »ILKO – Makedonija« ob svetovnem dnevu oseb s stomo
>>10-14 Oktober 2018

Na povabilo predsednice ILKO Makedonija, Ljubice Nuri, sva se iz ILCO Ljubljana odzvala Renata Laznik in Zoran Terglav. Zoran se je na pot odpravil 10. 10. sredi noči, a se mu je v Ivančni Gorici na potovanju pridružila Renata Laznik, ki mu je krajšala čas na megleni avtocesti. V Zagrebu so se jima pridružili še člani invalidskega društva ILCO iz Varaždina: Milorad, Miroslav in Žarko. Pot je bila še nekaj časa meglena, blizu Slavonskega Broda pa se je megla razkadila in vožnja je bila nekoliko prijetnejša. Z mnogimi postanki smo v Skopje prispeli v poznih popoldanskih urah. Tu nas je pričakala Valentina Talimdziosko, prisrčno smo se pozdravili in odpeljala nas je do apartmajev. Na hitro smo razpakirali kovčke in odšli na kratek ogled mesta in na pijačo, ki smo si jo zares zaslužili.
Naslednje jutro so nas gostitelji odpeljali na ogled »Etno sela« (Makedonsko selo), vasi, ki se razprostira na 12.000 kvadratnih metrih, na katerih je 16 avtentičnih hiš z različnih delov Makedonije. Etno vas je umeščena na prekrasno planino Vodno, bogato z gozdovi, čistim planinskim zrakom in čudovitim pogledom na Skopje.
Popili smo še kavo in se odpeljali na ogled kanjona Matka, ki se nahaja kakšnih 15 km jugozahodno od mesta Skopje. Kanjon Matka slovi po svojih lepotah za obiskovalce tako od blizu kot tudi od daleč. Matka je namreč priljubljena točka oddiha tudi za prebivalce Skopja. Ime Matka pomeni maternico in predstavlja biser, zibelko narave. Samo jezero kanjona Matka je sicer umetno, nastalo je ob gradnji hidroelektrarne na reki Treska. Po nekaterih podatkih naj bi šlo za najstarejšo umetno jezero v Makedoniji. Reka Treska teče vzdolž kanjona, ki poteka nekje od vasi Zdunje na jugu okoli 30 kilometrov vse do hidroelektrarne Matka. Reka Treska se malo pred Skopjem izteče v reko Vardar. Treska je dala ime tudi dolini, po kateri reka teče.
Odpeljali smo se nazaj v Skopje, kjer smo imeli pozno kosilo s predstavniki ILKO Makedonije, uvozniki in enterostomalno terapevtko. V sproščenem vzdušju smo se pogovarjali o delovanju društev, pripomočkih in podobno. Od članov ILKO Makedonija smo se za ta večer poslovili, saj smo se ponovno srečali naslednji dan, ko smo se udeležili njihovega zbora. Večer smo izkoristili za ogled makedonskega glavnega mesta.
V petek zjutraj smo se odpravili v Klinični center v Skopju. Sprejela nas je medicinska sestra in nam razkazala oddelek za kirurgijo, abdominalno intenzivno nego, ambulanto za osebe s stomo ter nam predstavila svoje delo, saj je aktivno udeležena pri obravnavi bolnikov pred in po operaciji. Pokazala nam je precej fotografij stom: od takih, ki so bile uspešno izvedene in so brez posebnosti do takih, kjer je prišlo do različnih zapletov, kot so vnetje, odprte rane zaradi raztrganih šivov in podobno. Obisk smo zaključili z izmenjavo informacij o tem, kako je obravnava oseb s stomo organizirana v Sloveniji in na Hrvaškem ter o tem, kako in kakšni pripomočki za oskrbo stome so nam na voljo.
Dan smo nadaljevali v Makedonskem narodnem muzeju, kjer je že bilo nekaj članov iz ILKO Makedonija. Sprejela nas je kustosinja in nas popeljala po muzeju, v katerem je trinajst razstav, ki nas popeljejo po makedonski zgodovini: od bojev pod turško okupacijo do razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije, 9. septembra 1991. Muzej hrani originalnio listino – deklaracijo o neodvisnosti. Vsa obdobja so zelo nazorno prikazana, saj je ogromno voščenih lutk v naravni velikosti.
Po ogledu smo odšli v dvorano, kjer se je odvijal zbor članov ILKO Makedonija. Izvolili so novo vodstvo. Nova predsednica je postala Valentina Talimdzioska. Ob tej priložnosti smo jim izročili darilo. Povedali smo kako smo organizirani mi, kako delujemo, kako se financiramo, prav tako tudi gostje iz Hrvaške. Okoli teh stvari se je razvila diskusija, saj so povsod težave s financiranjem, poleg tega je zelo težko dobiti ljudi, ki bi prostovoljno delali po društvih.
Po zaključku zbora smo z vodstvom ILKO Makedonija odšli na pozno kosilo, kjer smo v sproščenem vzdušju predebatirali še marsikatero temo s področja življenja s stomo in naših društev. Po kosilu smo odšli še malo na ogled mesta, nato pa proti apartmajem na počitek, saj nas je naslednji dan čakala pot v Ohrid.
Po kar poznem zajtrku, ogledu tržnice in nekaj malega nakupovanj, smo se odpravili proti Ohridu, kamor smo prispeli v popoldanskih urah, tako da smo imeli malo časa za ogled, ki ga je za nas pripravila Valentina.
Ogledali smo si staro mesto, se povzpeli do cerkve sv. Jovan Kaneo, na jugozahodni strani starega mestnega jedra Ohrida, na pečini visoko nad Ohridskim jezerom. Pot nas je vodila po prijetnih ulicah in stopniščih znotraj obzidja ohridskega grajskega kompleksa. Proti koncu poti so romantična stopnišča speljana skozi zanimiv naravni park, pogled na Ohridsko jezero in mesto Ohrid pa je čudovit in nepozaben.
Stara cerkev iz 14. stoletja ima obliko križa. Ima tristransko apsido (polkrožen prostor s kupolo) in osemkotne kupole, sama arhitektura pa je harmonična kombinacija bizantinskih in armenskih arhitekturnih elementov.
Po ogledu smo odšli nekaj pojest in počivat, saj smo od 3-eh zjutraj potovali nazaj v Slovenijo. V Ljubljano smo po vseh postankih in poslavljanjem v Zagrebu vrnili ob 20. uri.

Čistilna akcija »Za čisto Ljubljano«
>>15 September 2018

Člani invalidskega društva ILCO Ljubljana smo se v soboto, 15. oktobra 2018, udeležili čistilne akcije, ki jo organizira Turistično društvo Ljubljanica, s katerim sodelujemo že vrsto let. Pod Prulskim mostom se nas je zbralo 28. Večina udeležencev se čistilne akcije udeležuje spomladi in jeseni, zato smo se srečanja starih prijateljev tudi tokrat zelo razveselili. Ker je bila ura šele 9.00, smo si najprej privoščili jutranjo kavico, nekateri pa so posegli po »razkužilu« za grlo, ki jih je tudi malo pogrelo.
Kot vsako leto nas je obiskal župan MOL, gospod Zoran Janković. Že njegov nasmeh je spodbuden, s svojim nagovorom pa nam je dal dodatno motivacijo za delo in občutek, da naše delo ni zaman. Vzel si je tudi nekaj časa za vse tiste, ki so se želeli fotografirati z njim.
Preden smo se razkropili po bregovih Ljubljanice, smo si razdelili majice, rokavice in vrečke za smeti. Med pobiranjem odpadkov od Špice, ob Grubarjevem prekopu do Kodeljevega, nas je sonce kar pošteno segrelo, saj se je temperatura dvignila skoraj do 25 stopinj Celzija.
V delovni zagnanosti smo napolnili veliko vreč, a vseeno manj kot prejšnja leta. Veseli nas, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni, a žal to še ne pomeni, da čistilne akcije niso potrebne. Še vedno je bilo precej nemarno odvrženih plastenk, pločevink, plastičnih vrečk in ostale embalaže. Ob čistilnih akcijah vedno znova ugotavljamo, da naše vreče za smeti po čiščenju žal še dolgo ne bodo ostale prazne.
Zbrane odpadke smo odvrgli v pripravljene zabojnike. Ob povratku je sledila skupinska fotografija, nato smo se ustavili v Afrika lounge baru, da se odžejamo in se odpočijemo.
Ko smo si povrnili moči, smo se po Poljanski ulici vrnili pod Prulski most, kjer nam je ob 13.00 uri Turistično društvo Ljubljanica pripravilo odličen golaž. Za dobro voljo je tudi letos s kitaro in pesmijo poskrbel Bogdan Smrke. Z veselimi takti je v ples zavrtel nekaj plesalcev, nekateri pa so druženje nadaljevali na ladjici, ki jih je popeljala do mesta in nazaj.
Vedno znova ugotavljamo, da nam v prijetnem vzdušju ni težko pobirati odpadkov z bregov Ljubljanice. Poleg tega pa smo po čistilni akciji vedno zelo ponosni, zadovoljni in polni energije, saj vemo, da smo spet naredili nekaj dobrega zase in naše okolje.

Pohod po Pohorju
>>1 September 2018

V soboto, 1. septembra 2018, smo imeli v okviru posebnega socialnega programa na državni ravni organiziran enodnevni pohod po Pohorju. Pohoda se je udeležilo 212 pohodnikov iz vseh šestih ILCO društev povezanih v Zvezo invalidskih društev ILCO Slovenije. V oblačnem vremenu so nas avtobusi (dva velika in pet manjših) pripeljali na zborno mesto pri hotelu Zarja. Odšli smo v šotor, kjer so nam postregli s šilcem kratkega, pohorskim loncem in domačim kruhom.
Črni oblaki so napovedovali naliv in med tem, ko smo malicali, je padalo tako močno, da so s šotora tekli slapovi. Na srečo pa je do konca malice nehalo deževati, zato smo lahko uresničili naš načrt o pohodu po Pohorju. Res se je malo ohladilo in bilo je megleno, vendar nas to ni ustavilo.
Zaradi dežja nismo mogli iti do slapu Skalca in razglednega stolpa. Smo pa odšli do cerkve svetega Areha, na nadmorski višini 1249 m, ki tam stoji že od konca 15. stoletja. Največja znamenitost cerkve je kamniti grob Svetega Henrika, reliefna marmorna plošča, ki kaže ležečega vojvodo s krono na glavi, oblečenega v tesno se prilegajočo obleko ter z mečem v roki. Ploščo so sem prinesli iz grobne kapele iz Žičke kartuzije. Pozornost pritegneta tudi oltarja: glavni, delo Jožefa Štrauba, in stranski oltar Sv. Ane.
Pot smo nadaljevali do Ruške koče, športnega centra (naselja Bolfenk, nad katerim smo bili razočarani, saj je zapuščeno in v začetni fazi propadanja), mimo vzpenjače, s katero se nismo smeli peljati, saj so bile napovedane nevihte z vetrom in strelami. Povzpeli smo se še do cerkve svetega Bolfenka, ki je bila zgrajena leta 1501 na mestu, kjer je pred tem zelo verjetno že stala manjša kapela. Prvi pisni dokumenti o začetku gradnje objekta na tem mestu sodijo namreč v leto 1291. Cerkev je zgradil Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem nemškem poznogotskem stilu.
Po reformah Jožefa II. leta 1785 je bila opuščena, del notranje opreme pa prenesen v okoliške cerkve. Leta 1856, ko je bila zgradba že v zelo slabem stanju, je postala last takratnega mariborskega župana in notarja Otmarja Reiserja. Ta jo je pričel pet let zatem prenavljati. Na severno steno stolpa so namestili razgledni balkon, mostovž, ki je bil pred tem del tedanje kavarne Pix v Mariboru.
S prenovo je nadaljeval Otmar Reiser ml., ki je zgradbo podedoval. Na prenovljeno streho stolpa je namestil pozlačeni glavič s križem, ki ga je blagoslovil takratni škof Anton Martin Slomšek. Leta 1878 je v stavbi uredil stanovanje za logarja in šest sob za planince z vpisno knjigo. Zato lahko Bolfenk štejemo za najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, ki je beležila šeststo do tisoč obiskovalcev letno.
Po sprehodu in ogledih smo se vrnili do hotela Zarja, kjer so nas že čakale dobrote z žara. Veliko smo se imeli za pogovorit, saj se z nekaterimi vidimo samo dvakrat na leto.
Prijetno utrujeni in zadovoljni z lepo preživetim dnevom smo se pozno popoldne odpravili vsak proti svojemu domu.

Rehabilitacijsko letovanje 2018 v Mojmiru v Bašaniji
>>14 do 28 julij 2018

Med letom se nam veliko dogaja, od zdravstvenih in zasebnih težav, no, tudi marsikaj lepega doživimo. Vseeno pa nam pogled večkrat uide na koledar, na katerem preverjamo, koliko časa nas še loči do društvenega rehabilitacijskega letovanja v letovišču Mojmir.
Naše rehabilitacijsko letovanje je tokrat že šesto leto zapored. Tudi letos se nam je pridružilo nekaj članov iz ILCO Gorenjske in Koroške in Turističnega društva Ljubljanica. Tako smo se 14. julija polni pričakovanj odpravili na letošnje letovanje. Bil je lep sončen dan, posedli smo se v udoben avtobus in se odpravili v Savudrijo. Zoran, ki j prišel par ur prej z avtom, je že pripravil razporede po bungalovih, nato pa sta z Renato šla urejat prijave in prevzela ključe. V tem času smo ostali zložili stvari iz avtobusa, nekateri pa so na kavici počakali, da so njihove bungalove počistili in pripravili zanje. Seveda pa niso pozabili preveriti, kakšna sta plaža in bazen, najbolj pa so nas razveselili z novico, da je morje še vedno mokro in slano.
Tako smo zaplavali v brezskrbne dneve, ki so jih popestrili dobra hrana in skupne dejavnosti. Osebe s stomo znamo uživati življenje. Naši članici Anica in Renata sta praznovali rojstni dan, zato smo jima zapeli in naredili nekaj presenečenj.
Nismo pa samo lenarili. Poskrbeli smo tudi za svoje zdravje, saj smo imeli organizirane različne dejavnosti: telovadbo, športne igre, merjenje krvnega tlaka in pa seveda športni ribolov. Naši ribiči so z nalovljenimi ribami popestrili počitniški jedilnik.
Seveda je sedem dni minilo prehitro in prva skupina je morala domov. 21. julija je bila menjava. Prihod nove skupine smo pričakali z dobrodošlico in skupinskim slikanjem. Ni manjkalo objemov ter poizvedovanj, kako je doma v naših krajih in obratno, kako smo se imeli mi.
Prva skupina se je odpeljala v Slovenijo, druga pa je dala »možgane na off« in začela uživati. Seveda tudi v tem tednu ni manjkalo različnih dejavnosti. Poleg zgoraj naštetih so se nekateri lotili tudi barvanja mandal in ustvarili so kar lepe slike.
Letos smo ponovno uvedli piknik, tako smo ob prijetnem druženju v vsaki izmeni tudi nekaj spekli na žaru.
Prehitro minil tudi drugi teden našega rehabilitacijskega letovanja. Po nas je prišel avtobus, nas spotoma odpeljal na kosilo v kmečki turizem Hudičevec, nato pa smo polni novih moči odšli domov.
Potrditev, da je naše letovanje res prijetno, je tudi dejstvo, da se je tri četrtine letošnjih dopustnikov že prijavilo za rehabilitacijsko letovanje 2019. To nas več kot veseli, veseli pa bomo tudi koga novega!

Srečanje zasavcev s člani invalidskega društva ilco posavje
>>20 junij 2018

Na povabilo predsednika Invalidskega društva ILCO Posavje gospoda Alojza Zorka se je pet članov ILCO sekcije Zasavje ILCO društva Ljubljana udeležilo medsebojnega srečanja, ki so ga Posavci priredili v vaškem domu v Velikem Mraševem na Dolenjskem v bližini Cerkelj.
Po spoznavni uri in pogostitvi smo se nekateri peš odpravili po lepi poti do bližnjih zidanic, kjer so nam pod vinskimi trtami postregli s prigrizkom in pijačo. Urejenost in idiličnost kraja nas je naravnost osupnila. Ko smo se okrepčali, smo se odpravili po krožni poti, ki je dolga približno tri kilometre, nazaj do vaškega doma.
Tam smo se nekateri pomerili v streljanju z zračno puško, zatem pa smo vsi skupaj uživali ob slastnem pečenju na žaru in žlahtni kapljici. Vmes so nam zaigrali trije člani posavskega društva zaigrali na harmoniko in še dva "čudna inštrumenta". Po jedači in pijači pa se je tudi plesalo in pelo do popoldanskih ur, ko smo s srečanjem zaključili in se odpravili vsak proti svojemu domu.
Treba je povedati, da je bilo druženje več kot odlično, da so predvsem posavske članice poskrbele za odlične prigrizke in pecivo. Pa tudi sveže nabranih češenj ni manjkalo. Sklenili smo, da se bomo še večkrat srečali in tako podružili.
Upam, da se bo v prihodnje srečanja udeležilo več naših članov, saj je bilo, kot bodo povedali ostali, to naše prvo srečanje odlično in nepozabno.
Še enkrat hvala za povabilo in že se veselimo naslednjega snidenja.

Uroš VIZOVIŠEK, predsednik ILCO sekcije Zasavje ILCO društva Ljubljana

Vseslovensko srečanje oseb s stomo na Otočcu
>>9 junij 2018

Vseslovensko srečanje oseb s stomo je namenjeno vsem, ki smo vključeni v različna ILCO društva po Sloveniji. Komaj smo čakali, da se bomo spet sestali s prijatelji od vsepovsod, s katerimi se nismo videli in slišali že celo leto – od svečanega dogodka ob obletnici Zveze ILCO. Zato smo se ob 8. uri z avtobusom s Parmove ulice odpeljali na Otočec. Tu nas je pričakala dobrodošlica s kavo in piškoti. Ob prijetnem kramljanju smo počakali še ostale. Na srečanje smo prišli s kar petimi avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili, tako da se nas je zbralo kar precej čez tristo.
Srečanje je zelo pomembno, ker se spet srečamo, spoznamo nove osebe s stomo in predvsem zato, da skupaj poiščemo odgovore na razna vprašanja, na katera si sami ne znamo odgovoriti.
Vsako leto uživamo v pestrem in zanimivem programu. Najprej nas je vse lepo pozdravil predsednik Zveze ILCO Ivan Mrevlje. V pozdravnem govoru se je dotaknil tudi pripomočkov za oskrbo stome, ZZZS-ja, financiranja s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki za zdaj še zagotavlja stabilno, trajno in avtonomno financiranje iz namenskih javnih sredstev. Zaželel nam lep program in prijetno druženje.
Na koncu govora je povabil voditeljico kulture pri Zvezi ILCO Slovenije, Ireno Kalan, ki nam je predstavila program in izvajalce.
Ansambel Kerlci v zasedbi Matej, Grega, Marko, Mitja, Tomaž, David in Manca so nam uprizorili glasbeno predstavo »Mamina zgodba«, ki so jo sestavili sami, in to v gorenjskem narečju. Predstava se začne, ko se mladi Janez z dežele poda v Ljubljano na lov za dekletom. Spozna mlado dekle, pričneta hoditi, se poročita in dobita otroka. Skozi celotno zgodbo pa Janez poskrbi za veliko zabavnih prigod in smeha, ki ga popestrijo ansambla Avsenik, znane slovenske popevke, pop in jazz stvaritve tako slovenskih kot tujih avtorjev.
Predstava je bila profesionalno speljana in odigrana. pošteno smo se nasmejali in bili smo iskreno navdušeni, zato aplavz na koncu predstave ni in ni ponehal.
Po kratki pavzi je vodja športa pri Zvezi ILCO Slovenije, Zoran Terglav, podelil pokale za kegljanje, streljanje z zračno puško in pikado skupinsko, pomagala pa sta mu Irena Kalan in Ivan Mrevlje. Za zaključek podelitve so najprej športniki nazdravili s penino, pridružili pa so se jim tudi ostali člani.
Sledilo je kosilo, nato pa so člani ansambla Kerlci poskrbeli za glasbo, ob kateri smo vsi zaplesali in se družili do poznih popoldanskih ur.
Prireditev je še en lep kamenček, ki smo ga dodali v mozaik našega življenja, tako smo na lepo sončno soboto vsi uživali v predstavi, pogovoru, plesu in glasbi.

Ogled Cerkniškega jezera z vozom in obisk muzeja Jezerski hram
>>4 junij 2018

Pomlad je že skoraj prešla v poletje lepe in sončne dni, ki so v nas vzbudili željo po svežem zraku in pomirjajočem šumenju vode. Zato smo se v začetku junija z avtobusom in z vedno dobro družbo odpeljali v neokrnjeno naravo v notranjske, ki je mnogi med nami niso poznali. Seveda smo si najprej privoščili postanek v gostilni Kontrabantar z ocvirkovko in požirkom kratkega. Takoj smo opazili, da zunaj pripravlja konjska vprega z lojtrnimi vozovi, nekaj trenutkov kasneje pa smo se že povzpeli na lojtrnike in oddrveli s konjsko vprego. Nevajeni kolovoznih poti in neamortiziranih prevoznih sredstev s trdimi sedeži, smo malce stisnili zobe, ko nas je premetavalo ob luknjah na poti – zdi se, da smo našli prav vse nepravilnosti na cesti. Tokrat smo bili na boljšem tisti, ki imamo kakšno kilo več. Med sabo smo se hecali, da smo ravno prav »oblazinjeni« za take primere. Za tiste z manj kilogrami je bilo bolj težko, a so tudi preživeli.
Naš kočijaž Tomaž nam je celo vožnjo popestril z razlago o presihajočem Cerkniškem jezeru. Zanimivo je bilo poslušati, kaj vse raste v okolici jezera, predvsem pa, kako voda ponikne in spet pride na površje.
Ko smo se vračali, smo se ustavili še v čudovitem muzeju, kjer nam lastnik muzeja na maketi pokazal presihanje jezera, po predavanju pa smo si ogledali še film. Tako smo izvedeli vse o jezeru in okolici.
Lakoto po znanju in novih doživetjih smo si potešili, oglasila pa se je prava lakota, ki pa so nam z zelo okusnim kosilom potešili v gostilni Kontrabanter. S tem pa našega dneva še ni bilo konec. Zapeljali smo se proti Novi vasi, kjer smo uživali ob še enem jezeru – Volčjem ali Bloškem jezeru, kjer smo v prijetno urejenem okolju med prijaznimi in gostoljubnimi domačini uživali v sproščenih pogovorih in namakanju nog. Čeprav bi še ostali, smo morali domov. A nič zato, ostal nam bo spomin na kasno prežive sončen dan.

Pohod ob žici okupirane Ljubljane
>>5 Maj 2018

V soboto, 5. 5. 2018, smo se ob 9. uri zbrali na sedežu društva na Parmovi 53 v Ljubljani. Našim članom se je pridružilo tudi nekaj članov Turističnega društva Ljubljanica tako, da se nas je nabralo kar enaintrideset pohodnikov. Razdelili smo si vodo za na pot, nekateri so si pred startom moči vlili s šilcem krepkega, potem pa smo se skupaj odpravili do prve kontrolne točke na Koseškem bajerju. Letos z nami ni bilo predsednika Zorana in podpredsednice Renate, saj sta bila na mednarodnem srečanju ob 10. obletnici ILCO Bosne. Kljub temu je vse potekalo po načrtih, saj je naš neumorni in vestni Zoran že prej vse pripravil in se dogovoril z gospo Olgo Rus, ki je ob pomoči ostalih vodila letošnji pohod. Ko smo prišli do kontrolne točke, na kateri nas je čakalo še nekaj članov, smo se prijavili in prevzeli evidenčne kartončke. Tudi letos smo s kratkimi postanki in osvežitvami prehodili približno enajst kilometrov. Vreme je bilo sončno, zato nam je bilo pešačenje v užitek in kar naenkrat smo bili na Kongresnem trgu, kjer smo si malo odpočili in poskrbeli, da so nam dali žig na kartonček. Prejeli pa smo tudi spominsko značko 62. pohoda Pot ob žici. Ker smo uživali v dobri družbi, smo druženje nadaljevali na kosilu, ki smo si ga privoščili na Nazorjevi ulici. Tudi tokrat smo se dogovorili, da se bomo pohoda udeležili tudi naslednje leto, zato smo si zaželeli veliko zdravja za vse naše skupne podvige.

10. obletnica »ILCO – Stoma« RS Banja Luka
>>2-7 Maj 2018

V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana s svojimi izkušnjami in nasveti že vrsto let pomagamo tudi osebam s stomo, ki ne živijo v Republiki Sloveniji. Tako so se pred desetimi leti osebe s stomo s področja Republike srbske v Bosni in Hercegovini organizirale in ustanovile »ILCO – Stoma« RS Banja Luka. Zato smo se z veseljem odzvali povabilu na delovno srečanje in praznovanje 10. obletnice ustanovitve tega društva, na katerega nas je povabil predsednik Dragan Trivun. Srečanje je bilo mednarodno, saj so se ga udeležili predstavniki ILCO organizacij iz različnih evropskih držav: predsednik ILCO – EOA Evrope in ILCO Islandije Jon Thorkelsson s soprogo, ILCO Poljske Andrzej Piwowarski in članica Ela, ILCO Srbije Snežana Milojević-Cmiljanić in ILCO Ljubljane Zoran Terglav in Renata Laznik. V Banja Luki smo imeli različna predavanja in srečanja. V prostorih Ministrstva za zdravje in socialno varstvo Republike srbske nas je sprejela namestnica ministra gospa Amela Lolič. Srečanje smo izkoristili za pogovor o pripomočkih za oskrbo stome ter njihovi dostopnosti v Republiki srpski. Spregovorili smo tudi o standardih in na kratko pojasnili, kaj bi lahko pristojno ministrstvo še naredilo, da bi izboljšalo kakovost življenja oseb s stomo v Republiki srbski. Gostitelj Dragan Trivun nam je v času, ki nam je ostal med dogovorjenimi srečanji in predavanji, razkazal mesto Banja Luka, ogledali smo si tudi Klinični center v Banja Luki in staro kirurgijo. Sicer pa nismo bili omejeni samo na Banja Luko. V Prijedoru smo se udeležili predavanja o zdravljenju s čebeljim strupom, ki ga je za nas pripravil čebelar in apiterapevt z licenco gospod Branko Končar. Na enodnevnem izletu smo si ogledali tudi kanjon reke Vrbas, mesto Jajce in Sarajevo. Udeleženci srečanja in praznovanja ob jubileju ILCO – Stoma Banja Luka pa si bomo zagotovo najbolj zapomnili pravo srbsko slavo, ki sta nam jo pripravila člana društva, zakonca Kalaba. Slava je srbski družinski praznik, na katerem se slavi svetnika, ki je zavetnik domačije. Vsaka hiša ima svojega svetnika za zavetnika in ko je po koledarju na vrsti svetnik, ki je zavetnik njihovega doma, hišni gospodar in gospodinja pripravita gostijo za sorodnike in goste. Gosti običajno pridejo po dvanajsti uri in v dar prinesejo tradicionalne sladice, kot sta Vasina torta in žito v smetani ter vino ali pa kakšno malenkost. Po običaju se povabi tudi pravoslavnega duhovnika ali popa, ki blagoslovi pogačo in s tem tudi dom gostiteljev. Slava, ki so jo pripravili po starih običajih, je bila še posebej zanimiva našim gostom iz Islandije in Poljske, saj so to praznovanje doživeli prvič. V dnevih, ki smo jih preživeli skupaj, smo veliko časa posvetili primerjavam med našimi ILCO društvi: kako so organizirani, kako se financirajo, kateri pripomočki so v njihovih državah dostopni osebam s stomo. Zanimalo nas je tudi, kakšne projekte izvajajo, katerih kongresov se udeležujejo. Pogovori so bili zelo koristni, saj so dali novega vetra v jadra vsem, ki aktivno delujemo v ILCO društvih, zato že komaj čakamo na priložnost za naslednje mednarodno srečanje.

Srečanje oseb s stomo sekcije Zasavje
>>25 April 2018

Gospa Sonja Druks, direktorica stoma centra SANA, trgovine z ortopedskimi in drugimi pripomočki, je 25. aprila organizirala srečanje oseb s stomo iz Celja in Zasavja. Na srečanje je s pomočjo ILCO Ljubljana, sekcije Zasavje povabila tudi vse naše člane. Udeležilo se ga je petinštirideset ljudi. Iz Zasavja je prišlo deset oseb s stomo, osem njihovih partnerjev oziroma spremljevalcev in tri medicinske sestre. Zasavčani smo se na pot odpravili z avtobusom ob 8.15 uri iz Trbovelj, člani iz Hrastnika pa ob 8.30 uri. Ob 9.00 smo prispeli v Laško, kjer smo se najprej odpravili v Thermana center Laško na triurno kopanje pod prelepo stekleno kupolo. Nekateri so bili tam prvič in so bili prijetno presenečeni nad raznolikostjo bazenov in ostale zdraviliške ponudbe. Po kopanju smo se z avtobusom odpravili na bližnjo turistično kmetijo Vesenjak v Jagoče pri Laškem, kjer so nas postregli z razkošnim in zelo, zelo dobrim kosilom. A nismo uživali le v odličnem kosilu, temveč nas je očaral tudi ambient, v katerem so nas prijazno pogostili. Piko na i pa je postavil harmonikar Dragan, ki je nekatere s svojo diatonično harmoniko ali po domače frajtonarico zvabil na plesišče. Plesalci so se razgibali s plesom in vrtenjem, a tudi tisti, ki smo ostali za mizo, nismo počivali. Z zvonkim smehom ob vicih, ki smo si jih pripovedovali, smo utrjevali trebušne in obrazne mišice ter si pridelali nove smejalne gube.

Čistilna akcija Za lepšo Ljubljano in predavanje
>>21 April 2018

Člani invalidskega društva ILCO Ljubljana smo se v soboto, 21. aprila 2018, udeležili čistilne akcije, ki jo organizira Turistično društvo Ljubljanica, s katerim sodelujemo že vrsto let. Pod Prulskim mostom se nas je zbralo 23. Večina udeležencev se čistilne akcije udeležuje spomladi in jeseni, zato smo se srečanja starih prijateljev tudi tokrat zelo razveselili. Ker je bila ura šele 9.00, smo si najprej privoščili jutranjo kavico, nekateri pa so posegli po »razkužilu« za grlo, ki jih je malo pogrelo. Letos smo pred čistilno akcijo prisluhnili predavanju o ločevanju odpadkov. Po izčrpnem in zanimivem predavanju nas je obiskal župan MOL, gospod Zoran Janković. Že njegov nasmeh je sam po sebi spodbuda, s svojim nagovorom pa nam je dal dodatno motivacijo za delo in občutek, da naše delo ni zaman. Letos se je županu pridružila gospa dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vzela sta si tudi nekaj časa za vse tiste, ki so se želeli fotografirati z njima. Preden smo se razkropili po bregovih Ljubljanice, smo si razdelili majice, rokavice in vrečke za smeti. Med pobiranjem odpadkov od Špice, ob Grubarjevem prekopu do Kodeljevega, nas je sonce kar pošteno segrelo, saj se je temperatura dvignila skoraj do 25 stopinj Celzija. V delovni zagnanosti smo napolnili veliko vreč, a vseeno manj kot prejšnja leta. Veseli nas, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni, a žal to še ne pomeni, da čistilne akcije niso potrebne. Še vedno je bilo precej nemarno odvrženih plastenk, pločevink, plastičnih vrečk in ostale embalaže. Ob čistilnih akcijah vedno znova ugotavljamo, da naše vreče za smeti ob čistilnih akcijah žal še dolgo ne bojo ostale prazne. Zbrane odpadke smo odvrgli v pripravljene zabojnike. Ob povratku je sledila skupinska fotografija, nato smo se ustavili v Afrika lounge baru, da pogasimo žejo in se malo odpočijemo. Ko smo si povrnili moči, smo se po Poljanski ulici vrnili pod Prulski most, kjer nam je ob 12. 30 uri Turistično društvo Ljubljanica pripravilo malico. Za dobro voljo je tudi letos s kitaro in pesmijo poskrbel Bogdan Smrke. Z veselimi takti je v ples zavrtel nekaj plesalcev, nekateri pa so druženje nadaljevali na ladjici, ki jih je popeljala do mesta in nazaj. Vedno znova ugotavljamo, da nam v prijetnem vzdušju ni težko pobirati odpadkov z bregov Ljubljanice. Poleg tega pa smo po čistilni akciji vedno zelo ponosni in polni elana, saj vemo, da smo spet naredili nekaj dobrega zase in naše okolje. Tokrat je k dobremu vzdušju pripomoglo tudi odlično vreme in prav lepo vreme ter veliko zdravja smo si zaželeli za naše jesensko srečanje.

Športne igre Zveze ILCO Slovenije
>>6 April 2018

Letos so Športne igre zveze ILCO Slovenije padle na petek, 6. aprila, zato smo bili vsi udeleženci ob 9-ih zjutraj na Malenškovi 1 v Ljubljani. Tudi tokrat smo tekmovali v različnih disciplinah: kegljanju, streljanju z zračno puško in pikadu. Sodelovalo je 6 ekip iz šestih ILCO društev. A preden smo pričeli s tekmovanji, je bilo potrebnih izpolniti še nekaj formalnosti, ki so na takem tekmovanju potrebne (sodniki, komisije in podobno).
Tudi letos smo igre vzeli zelo resno. Vsak član si je želel doseči najboljši rezultat, tako zase kot za ekipo, zato so bile tekme napete in zanimive. Sodniki so imeli kar naporno in odgovorno delo.
Zagrizene tekmovalce so s tribun spremljali še bolj zagrizeni navijači, za katere pa je treba reči, da so se lepo in športno obnašali. Po koncu tekmovanj smo se veseli in razigrani odpravili na kosilo, ki smo se ga že zelo veselili. Še bolj pa smo se veselili podelitve težko prisluženih medalj.
Vodja programa gospod Zoran Terglav je ob pomoči Renate Laznik, Dragice Gaberšček in Ksenije Oblak, ki je vse ulovila v fotografski objektiv, podelil medalje posameznikom. Povedal je tudi, da bodo ekipni pokali podeljeni na srečanju oseb s stomo Slovenije na Otočcu, ki bo 9. junija 2018.
Z obilico lepih spominov na športne igre smo se pričeli odpravljati proti domu. Bili smo enotnega mnenja, da nas take igre združujejo in prinašajo obilico dobre volje in sprostitve.

Delavnice ročnih spretnosti, meritve krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka
>>28 Marec 2018

Tokratno ponedeljkovo dopoldne na sedežu Invalidskega društva ILCO je bilo zelo živahno, saj smo se zbrali na delavnicah ročnih spretnosti, ki jih vedno združimo s skrbjo za zdravje z meritvami krvnega tlaka in preverjanjem krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov.
Meritve so opravile medicinske sestre Zdravstvenega doma Šiska – Valerija, Zorica in Andreja. Zaradi njihove prijaznosti smo z veseljem vstopali v pisarno, v kateri so imele svoj delovni prostor. Iz pisarne pa smo prišli zamišljeni in celo malce zaskrbljeni, saj naši izvidi niso bili najboljši. Seveda se pozna, da smo letošnjo zimo preživeli tudi tako, da smo si privoščili kakšen grižljaj več in si privoščili celo sladkarije. No, zima je odšla, zato zdaj ne bo več izgovorov, da ne moremo na sprehod, ker je slabo vreme. V starejših številkah ILCOpisa imamo strokovne predloge za rekreacijo, ki nam bo pomagala stopiti kakšno maščobno blazinico, predvsem pa nam bo dala energijo za vse podvige, ki nas čakajo spomladi in poleti.
Razočaranje zaradi slabih rezultatov preiskav smo pregnali s pomočjo mentorice delavnice ročnih spretnosti gospe Nade, ki nam je pokazala, kako se naredijo mačice, ki izgledajo kot prave. Preizkusili smo se v tej spretnosti in si naredili vejico za popestritev domače namizne dekoracije, ki je letos, ko zaradi dolge zime spomlaanske cvetlice malce zamujajo, še kako dobrodošla.
Po parih urah druženja in izdelovanja pomladanske dekoracije, ki jo bomo lahko uporabili ob praznovanju Velike noči, smo si zaslužili dober obrok. Hrana nam je zelo teknila tudi zato, ker smo uživali v dobri družbi veselih in nasmejanih ljudi, članov Invalidskega društva ILCO Ljubljana.

Plavanje v Bernardinu in pogovori
>>13 Marec 2018

Čeprav smo že zakorakali v meteorološko pomlad, je zima še kazala zobe. Ker pa smo bili že pošteno naveličani mraza, megle in zimskih oblačil, smo se odločili, da gremo pogledat na morje. Vremenska napoved sicer ni bila najboljša, a se v našem društvu, v katerem smo zbrani sami dobrovoljneži, tega nismo prestrašili, zato smo se ob 8.00 uri odpeljali iz Parmove ulice proti Bernardinu.
Na poti nas je spremljal dež, kar pa ni skalilo našega veselja ob druženju na avtobusu. Zgleda, da je naš zvonki smeh pregnal slabo vreme, saj se je pričelo jasniti.
V Laguni Bernardin nam je naš predsednik razdelil kartice za vstop v bazene. Eni so se šli takoj kopat, drugi pa so si najprej privoščili kavico, saj smo si jo po dobrem sendviču, ki smo ga pojedli na Ravbarkomandi, prav zaželeli. Potem smo se tudi mi odpravili na kopanje. Bazeni so bili prijetno topli in bilo je čudovito gledati skozi okno, kako se jasni in kako sta morje in obala obsijana s sončnimi žarki.
Še posebej so se tega razveselili tisti člani društva, ki se ne kopajo. Sonce je ozračje segrelo na prijetnih 15 stopinj, kar je bilo kar 10 več kot v Ljubljani, zato se je bilo užitek sprehoditi do Pirana ali Portoroža.
Ko je človeku lepo, čas hitreje teče. Čas namenjen plavanju in sprehodom je minil kot bi mignil in že smo hiteli na avtobus, ki nas je odpeljal v Gostilno Jasna, saj smo bili že kar lačni. Na srečo nas je tam že čakalo okusno kosilo ob spremljavi glasbe.
Po kosilu smo se najprej pogovorili o različnih stvareh v zvezi z našim življenjem s stomo, potem pa smo še malce zaplesali v ritmu žive glasbe.
Na poti do mrzle Ljubljane smo prijetno utrujeni razmišljali o tem, kako dobro smo izkoristili ta dan in si zaželeli, da bi bilo takih dni čim več.

Športne igre društva
>>9 Marec 2018

Marec ni samo mesec, v katerem se začne pomlad, ampak je tudi mesec športnih iger Invalidskega društva ILCO Ljubljana.
V petek, 9. 3. 2018, smo se zbrali na Malenškovi ulici v Ljubljani, kjer že vrsto let potekajo naše igre. Vsi zbrani smo kar pokali od športne vneme v pričakovanju začetka tekmovanja. Kot vedno je tudi tokrat vladalo prijetno športno vzdušje, čeprav ni bilo našega predsednika Zorana, ki mu je spet ponagajalo zdravje. Ker pa je korenina, se ni vdal v usodo in bo zagotovo tudi tokrat hitro okreval.
Športne igre so se začele s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. V popolni tišini in skoncentriranosti so metki luknjali tarče čisto na sredini. BRAVO STRELCI!
Nadaljevali so kegljavci. Keglji so padali kot za stavo. Gotovo je bilo tako tudi zaradi razgretih navijačev.
Med tem so moči sivih celic merili tudi šahisti, ki so po končanem šahovskem turnirju, razmigali tudi svoje telo, saj so se pomerili v pikadu. To je bilo šele vroče. Tekmovalci so bili tako natančni, da so s svojo puščico iz tarče izbili puščice ostalih tekmovalcev tako, da je bilo na tleh več puščic kot v tarči. Odlično razpoloženi tekmovalci so prekašali sami sebe.
Sodniki posameznih panog so z budnim očesom spremljali tekmovalce in skrbno zapisovali vsako točko.
Zadovoljni z rezultati, smo se odpravili v gostišče Portal, kjer nas je čakalo okusno kosilo v prijetnem ambientu. Druženje smo nadaljevali z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo zasluženih medalj. Sledil je bučen aplavz in čestitke vsem prejemnikom odlikovanj in pa obvezna skupinska fotografija.
Nekatere med nami čakajo še zvezne igre, zato še vedno pridno in zavzeto treniramo.
Naše športne igre so dokaz, da osebe s stomo zmoremo in dosežemo marsikaj.

Izmenjave izkušenj in predstavitev Convatecovih pripomočkov za nego stome
>>1 Marec 2018

Prvi četrtek v mesecu marcu smo izkoristili za ponovno druženje s člani zasavske sekcije našega društva. Od srečanja nas nista odvrnila niti hud mraz, še manj pa močno sneženje. Ob 11.30 uri smo namreč že klepetali ob skodelici kave na terasi Gostišča Kum v Zagorju. Hkrati smo opravili kratek sestanek sekcije Zasavje in izvolili novega predsednika. Zdaj sekcijo vodi gospod Uroš Vizovišek iz Hrastnika.
Po sestanku smo imeli predstavitev novosti proizvajalca pripomočkov za nego stome Convatec. Z njimi nas je seznanila njihova predstavnica gospa Aleksandra Oberstar. Predstavila nam je različne pripomočke za nego stome, opisala nekaj novosti in izboljšav ter nas seznanila z načinom uporabe. Podarila nam je nekaj vzorcev stomalnih vrečk in drugih pripomočkov za nego stome in peristomalne kože (robčki, spreji ...). Udeleženci so imeli spet veliko vprašanj, na katera je gospa Oberstar strokovno in prijazno odgovorila.
Po predstavitvi smo si vzeli čas še za medsebojne pogovore med osebami s stomo, ki imamo stomo že dalj časa in novo operiranimi ter njihovimi svojci. Pogovori so potekali zelo sproščeno in neprisiljeno, na kar kaže tudi to, da je bilo spet zelo veliko vprašanj, iz katerih se je razvila tudi živahna in konstruktivna diskusija.
Dotaknili smo se tudi dobave pripomočkov in ugotovili, da je na našem trgu zaenkrat zadovoljivo število različnih proizvajalcev kvalitetnih pripomočkov za stomo. Osebe s stomo smo si med sabo zelo različne. Imamo različne navade in pričakovanja do svojih pripomočkov, saj jih različno pogosto menjamo. Poleg tega pa ima vsak drugačno peristomalno kožo, na katero pripomoček prilepimo. Naša koža na lepilo na pripomočku različno reagira. Nekaterim določen pripomoček zelo ustreza, drugim pa koža okrog stome pordi, jih srbi in se celo vname, zato je zelo pomembno, da imamo možnost menjave pripomočkov, da lahko najdemo takega, ki nam popolnoma ustreza. To nam daje občutek varnosti, saj vemo, da nam pripomoček ne bo povzročil nevšečnosti s kožo in da se ne bo odlepil ali kako drugače prepustil izločke. Že tako imamo težave s sprejemanjem svoje nove podobe in smo zaradi tega pogosto nesamozavestni, zadržani ali pa nas je celo strah, ker ne vemo, kako nas bodo ljudje sprejeli. Prav zato morajo biti pripomočki za oskrbo stome kvalitetni in tako rekoč brezhibni ter dostopni vsem osebam s stomo.
Dan smo zaključili s kosilom, ki smo ga začinili z dobro voljo in sproščenim klepetanjem v prijetni družbi.

Strokovno predavanje »Živimo zdravo«, meritve krvnega sladkorja, tlaka in aktivno plavanje v Termah Laško
>>1 Februar 2018

Staro leto se je izteklo in prav na hitro smo skočili v leto 2018. Vseeno pa se nam je zdelo, da je od našega zadnjega srečanja minila že cela večnost. In tako smo se 1. februarja odpravili proti Zdravilišču Laško. Vzdušje na avtobusu je bilo zelo živahno, polno objemanj, čestitk in dobrih želj. Zaželeli smo si predvsem zdravja, ki ga še kako potrebujemo. Na poti smo se ustavili na Trojanah, si privoščili sendvič, nekateri pa tudi krofe in kavico, potem pa smo nadaljevali pot do Zasavja, kjer so nas že nestrpno pričakovali naši zasavski člani in se skupaj odpeljali naprej proti Termam Laško.
V zdravilišču sta nas pričakali Barbara Ramšak in Jerneja Habe, diplomirani medicinski sestri, ki sta nam pripravili predavanje o zdravi prehrani, gibanju in rekreaciji. Vanj sta vključili tudi nas, tako da je bilo predavanje bolj voden pogovor, prilagojen našim potrebam in navadam.
Po predavanju sta nam izmerili še krvni sladkor in pritisk, nato pa smo odšli na kosilo.
Med kosilom nam je predsednik društva Zoran Terglav razdelil ure za bazene, potem pa smo uživali v plavanju. Nekateri so si privoščili tudi savno, tako da je bilo za vsakega nekaj.
Ta zdraviliška voda ima posebno moč. Vedno, ko gremo po kopanju domov imamo vsi, neverjeten elan, naši sklepi pa so bolj gibčni. Prijetno utrujeni in veseli zaradi lepo preživetega dneva v odlični družbi, smo se odpravili proti domu.

Apiterapija
>>16 januar 2018

V torek, 16. januarja, smo v prostorih društva na Parmovi organizirali predavanje na temo »Vse o apiterapiji na drugi način«, ki ga je za nas pripravil apiterapevt Silvester Resinovič, sodelovala je tudi apiterapevtka Nika Pengal.
Apiterapija pomeni krepitev zdravja in preprečevanje, lajšanje in zdravljenje zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki iz njih. Apiterapijo sestavlja 7 elementov: surovi med, cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji vosek, čebelji strup in mikroklima v čebelnjaku.
Silvester nam je podrobno razložil vsak element posebej.
Med
V prvi vrsti se uporablja kot idealno energijsko hranilo. Zaradi vsebnosti antioksidantov, baktericidnih, bakteriostatičnih in virostatičnih lastnosti pa ga uporabljamo pri prehladnih obolenjih, obolenjih dihal, prebavil in obolenjih ter poškodbah kože. Splošno znana je njegova vloga v lepotne namene, znano pa je tudi, da ugodno vpliva na celjenje opeklin, ran in odrgnin, omogoča pa tudi boljši spanec. Uporablja se samostojno ali v kombinaciji z drugimi čebeljimi pridelki in zelišči, lahko tudi v obliki injekcij in infuzij.
Propolis
je zmes smol, balzamov, eteričnih olj in cvetnega prahu. Zaradi različnih sestavin deluje proti mikrobom, virusom in vnetjem. Vsebuje pinocembrin in mešanico eteričnih olj, kar mu daje lastnosti lokalnega anestetika. Nekatere izmed sestavin mu omogočajo protitumorsko delovanje, zato v zadnjem času znanstveniki raziskujejo uspešnost propolisa pri zaviranju rakastih obolenj. Uporablja se tudi pri premagovanju prehladnih obolenj, preprečevanju in zdravljenju vnetij sluznice ustne votline, dlesni in žrela ter za pospeševanje celjenja ran in odrgnin.
Cvetni prah
Vsebuje 40 do 42 odstotkov beljakovin, aminokisline, nukleinske kisline, ogljikove hidrate, vitamine B-kompleksa, folno kislino, minerale in hormone. Vse te sestavine so uravnotežene v idealnem naravnem razmerju in kakovostno dopolnjujejo nezadostno prehrano. Cvetni prah kot naravni stimulator dviguje življenjsko močin spodbuja telesno aktivnost.
Matični mleček
ima izjemno bogato in raznovrstno sestavo, zaradi česar je izvrstno naravno in uravnoteženo prehransko dopolnilo ter zdravilo. Vsebuje beljakovine, lipide, sladkorje ter številne minerale in vitamine. Deluje protimikrobno in antioksidativno. Izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč, odpornost organizma, zavira procese staranja ...
Čebelji vosek
se pri apiterapiji v glavnem uporablja kot strd (pomešan z medom) za žvečenje pri vnetjih ustne votline, grla in obolenjih požiralnika ter želodca. Je tudi sestavina medicinskih krem in različnih kozmetičnih preparatov (krem, emulzij, balzamov za ustnice).
Številne prestižne znamke sirov in drugih živil ovijajo izdelke v ovoj iz čebeljega voska.
Čebelji strup
vsebuje biološko zelo aktivne sestavine (melitin, peptid, apamin, hialuronidaze, dopamin in adolapin). Deluje protibolečinsko, razširja ožilje, deluje protivnetno, najnovejša znanstvena spoznanja pa potrjujejo njegov citostatični učinek (zaviralni učinek na rast rakastih tumorjev). Uporablja se v različnih pripravkih (mazila, kreme, injekcije) za zdravljenje različnih bolezni, kot so: kronična bolečina, multipla skleroza, spondilitis, vsi tipi artritisa, različna vnetja, težave s srcem, za odpravljanje brazgotin po zacelitvi ran. Čebelji strup se zadnje čase vse bolj aktivno uporablja v sodobni medicinski znanosti.
Mikroklima čebelnjaka
izjemno ugodno vpliva na človekovo psihofizično počutje. Nekaj ur v čebelnjaku, kjer vdihavamo aerosol (zrak, nasičen z eteričnimi vonji), in pozitivni energetski naboj v neposredni bližini čebelje družine krepita imunski sistem, ugodno vplivata na obolenja dihal, zmanjšujeta stresno simptomatiko in dvigujeta splošno počutje. Slovenci smo prednikom lahko hvaležni, da so ustvarili čebelnjak, ki ustrezno prilagojen predstavlja idealno lokacijo za izvajanje apiterapije.
Po tem res poučnem in izčrpnem predavanju nam je tudi Nika povedala veliko zanimivega o pripravah, učinkih, raznih mešanicah medu in o različnih kakovostih čebeljih pridelkov.
Po predavanjih smo imeli veliko vprašanj, na katera sta nam Silvester in Nika strokovno in konkretno odgovarjala. Nika je prinesla še nekaj svojih proizvodov, da so si lahko naši člani naredili zalogo čebeljih proizvodov, s pomočjo katerih, bodo lažje kljubovali boleznim in bodo zimo preživeli zdravi ter polni energije.
Ko sta predavatelja odšla, smo si udeleženci predavanj vzeli še nekaj časa za skupno premlevanje tega, kar smo izvedeli. Ugotovili smo, da veliko stvari nismo vedeli in da smo se spet naučili nečesa novega, zato si želimo še več takih strokovnih predavanj z različnih področij.